Alkoholi v kozmetičnih izdelkih: dobro ali slabo?

V našem telesu, v naravi in celo v hrani najdemo veliko različnih vrst alkoholov. S kemijskega vidika alkohol pomeni le, da je na molekulo vezana dodatna skupina atomov, imenovana OH-skupina. Prisotnost te skupine bistveno spremeni lastnosti molekule in tudi lastnosti zmesi, ki vsebuje alkohole.

Ko govorimo o negi kože, alkohole običajno delimo v tri skupine: alkohole z nizko molekulsko maso, alkohole z visoko molekulsko maso oziroma maščobne alkohole ter aromatske alkohole. (Molekulska masa določa funkcijo alkohola v kozmetiki.)

Alkoholi z nizko molekulsko maso (glej spodnjo tabelo) so tekočine, ki zelo hitro izhlapijo, kar na koži ustvari občutek lahkotne, nemastne teksture. Mat videz je lahko prijeten, zlasti pri mastni koži. Na splošno se dodajajo za izboljšanje estetskega občutka izdelka na koži. Uporabljajo se tudi kot topila, saj omogočajo boljše raztapljanje sestavin v formulaciji. Ena izmed prednosti je tudi povečana absorpcija aktivnih učinkovin zaradi motenja lipidne bariere kože. Vendar ima to lahko tudi slabosti: lahko poveča občutljivost kože na izdelke, povzroči izsušitev zaradi izgube vlage, spodbuja večje izločanje sebuma ter ob dolgotrajni uporabi ali uporabi več izdelkov z nizkomolekularnimi alkoholi tudi poveča videz por.

Maščobni alkoholi so vosku podobne sestavine, ki so pri sobni temperaturi trdne in večinoma rastlinskega izvora. Koži dajejo razkošen občutek, pomagajo pri tvorbi emulzij ter izboljšujejo emolientnost izdelka, saj kožo naredijo bolj gladko in mehko. Nekateri delujejo tudi kot humektanti in pomagajo zadrževati vodo z zmanjševanjem transepidermalne izgube vlage.

Za zaključek: alkoholov v kozmetiki ne smemo samodejno izključiti, saj lahko prinašajo tako prednosti kot tudi morebitne slabosti.

Aromatski alkoholi se večinoma uporabljajo kot dišavne sestavine in konzervansi. Najpogostejši je benzilni alkohol, ki se naravno pojavlja v rastlinah in nekaterih eteričnih oljih, lahko pa je tudi laboratorijsko izdelan kot naravi identična snov. Lahko povzročijo draženje, vendar veljajo za varne v nizkih koncentracijah. Konzervansi so nujni za zagotavljanje varne uporabe izdelkov.

Za zaključek: alkoholov v kozmetiki ne smemo samodejno izključiti, saj lahko prinašajo tako prednosti kot tudi morebitne slabosti. Medtem ko nekateri alkoholi izboljšujejo teksturo, absorpcijo in učinkovitost izdelkov, lahko drugi pri določenih tipih kože povzročijo draženje ali izsušitev. Tako kot pri vsaki sestavini je tudi tu pomembna individualna toleranca kože, zato je smiselno opazovati odziv svoje kože in temu primerno izbirati izdelke.

Alkoholi z nizko molekulsko maso	Maščobni alkoholi
Alkohol Denat Alkohol Etanol Etanol Alkohol Propanol Isopropil Alkohol Metanol SD Alkohol	C12-16 Cetearil Alkohol Cetil Alkohol Glikol Lauril Alkohol Miristil Alkohol Stearil Alkohol Butilene Glikol* propanediol*

*Niso maščobni alkoholi, ampak zadržujejo vodo. 

Strukturna formula etanola, alkohola z nizko molekulsko maso.

Skeletna formula cetil alkohola, ki je maščobni alkohol.

Reference in dodatno branje:

• Mechanism of Percutaneous Absorption. IV. Penetration of Nonelectrolytes (Alcohols) from Aqueous Solutions and from Pure Liquids

• Löffler H, Kampf G, Schmermund D, Maibach HI. How irritant is alcohol? Br J Dermatol. 2007 Jul

• Williams AC, Barry BW. Penetration enhancers, Adv Drug Deliv Rev. 2004 Mar 27